Pogovor z Zdenkom Domančićem

Pogovor z Zdenkom Domančićem

Jana 20.11.2012, Miša Čermak | Foto: Šimen Zupančič

Besede bioenergetika, ki je dokazal, da rakave celice po njegovem obsevanju z bioenergijo odmrejo, zdrave pa živijo, bi si morali zapisati v srce.

»Naša prva dolžnost do sebe je, da zelo pazimo na to, kar mislimo: to, kar mislimo, tudi delamo; to, kar delamo, oblikuje naše navade; naše navade postanejo naš značaj in naš značaj postane naša usoda. Kadar misli uidejo v sovraštvo, jih vrnimo v meje znosnega, kajti zlo vedno generira zlo.« Besede bioenergetika, ki je pod nadzorom zdravnikov na Onkološkem inštitutu dokazal, da rakave celice po njegovem obsevanju z bioenergijo odmrejo, zdrave pa živijo, ter pod nadzorom zdravnikov tudi dokazal, da je gangrena ozdravljiva, da zna ozdraviti tudi levkemijo in multiplo sklerozo, bi si morali zapisati v srce. In se ravnati po njih. Tudi zato, ker je svojo edinstveno in preverljivo metodo ponudil kot donacijo Republiki Sloveniji – žal brez odziva – in ker jo potrjujejo ljudje: njegove metode se je naučilo več kot trideset tisoč ljudi, na tretji stopnji jih je diplomiralo okoli šestdeset. Ti znajo, kot jih je naučil Zdenko Domančić, prenašati kozmično informirano energijo, ki sama ve, kaj mora narediti. »Naš imunski sistem je namreč naš najsposobnejši zdravnik!«

Zakaj pomagate ljudem, tudi denarno, če za zdravljenje ne morejo prispevati?
Ne moremo biti tisto, kar nismo, lahko smo samo to, kar smo. Desetletja sem poslušal nasvete prijateljev, naj se spremenim prav na tem področju, toda če bi se spremenil, ne bi več mogel zdraviti. Jaz sem izbral – ali usoda – pot, po kateri hodim, breme najlažje nosim na ta način. Kadar poklanjam, ne poklanjam človeku, ampak v osnovi sebi. V tem uživam in občutim neke vrste srečo, ker sem naredil nekaj dobrega sočloveku. Prihajajo različni ljudje, tudi multimilijarderji, vzel, računal bi lahko tako rekoč karkoli, pa nikoli nisem. Če ima nekdo preveč denarja, je to njegov problem.

Ker prinaša težave, strah?
Ja. Ker je treba mirno spati, strah pa najlaže ogroža zdravje: če se nekdo boji, ve, zakaj in česa se boji. Seveda so tudi skromne družine, ki pridejo z otrokom, ki ima cerebralno paralizo in vstane; tudi oni želijo tu nekaj pustiti: tudi tisto malo, kar lahko, je zanje veliko – meni pa ne pomeni nič.

Kako pa je s strahom, ki je zdaj tako aktualen pri nas in v svetu? Se ga namerno goji?
Strah vse bolj ustvarja, hrani bolezen. Čedalje več je bolnih ljudi, čedalje več nesrečnih otrok v ločenih družinah. S tako preplašeno maso ljudi je še laže manipulirati. Ja, ta strah se goji namerno, namerno se sprožajo ekonomske krize, namerno so se skozi zgodovino organizirale vojne, zato da bi peščica, promil ljudi imel profit. Ja, najbogatejši, tisti, ki so od nekdaj bogati, tisti, ki izhajajo iz kraljevskih in podobnih družin, ki so stoletja kradle na tej zemlji in z imperialnimi vojnami odnašale bogastvo drugih prostorov ter narodov. Imajo svoje rezerve in ne želijo se spremeniti. In ni človeka na visokem položaju, ki ne bi bil omrežen!

So ti ljudje poskrbeli tudi za to, da je izginilo starodavno znanje civilizacij, ki ga uporabljate vi? Ker so se ga bali?
V nekem času je bila Cerkev nosilka znanja, njeno znanje je dogma. Toda dogma je bila vedno laž. Če pogledate samo Giordana Bruna, ki so ga ubili: danes pravijo, da jim je žal, a da mu ne morejo oprostiti. In to reče papež! Poštenemu človeku z veliko znanja, ki so ga nedolžnega ubili, ne more oprostiti, ker se je drznil dotakniti laži, da je zemlja ravna plošča in da jo nosijo štirje sloni. Živimo v tako licemernem okolju, v njem ni ljudi, ki bi odprto govorili, ker se bojijo. Kar pa se tiče iskanja znanja: dolgo sem potoval po svetu, bil v Afriki, opazoval živali in spoznal, da je njihov edini zakon zakon močnejšega. Demokracija, ki jo imenujem demonkracija, ki je bila kot drugi sistemi človeštvu ponujena kot lizika, vse to so absurdi. Hvaležen sem vsem znanim in neznanim ljudem, in to sem tudi zapisal, ki so v preteklosti razširili spoznanja o možnostih človekove zavesti in raziskovali čudežnost delovanja človeškega organizma s ciljem doseganja zdravja, sreče in svobode. Nisem se postavil kot alfa in omega, sprejemam kritike. To sem napisal pred osemindvajsetimi leti.

Kje ste iskali znanje?
Po vsem svetu. Študiral sem filozofije in religije in iz njih jemal tisto, kar je vredno ohraniti. Moj cilj je, sem zapisal, razumevanje principa, ki pomeni pristop k organizmu, ki je energetsko bitje. Človek, ki želi biti zdrav in živeti polneje in bogateje, lahko to doseže edino tako, da odpre svoje srce življenju in ljubezni.

Verjetno tudi spoštovanju?
Tako je, toda danes so ljudje naravnani na preživetje, razumete? Edino to se danes zdi pomembno človeku, preživeti, najti stanovanje, biti oblečen, nahranjen.

vir: http://www.jana.si/2012/11/pogovor-z-zdenkom-domancicem/

Comments are closed.